Thursday, 18 March 2010

Zgodovina konjaka





Vse se je začelo v 1. stoletju, ko so Rimljani prinesli grozdje na ozemlje današnje Francije. Vinogradi Saintonge so se prvič pojavili med vladanjem Rimskega cesarja Probusa, ki je razširil privilegije in pravice za imetje vinogradov in pridelovanje konjaka na vse Galce. Sprva so vino gojili na planoti ob reki Rona, do 4. stoletja pa se je razširilo po vsej Franciji. V 12. stoletju so po resoluciji Vilijema X., vojvode province Guyenne, pričeli z proizvodnjo vina na ogromnem ozemlju, imenovanem Vignoble de Poitou. Vina proizvedena v Vignoble de Poitou so bila zelo cenjena v državah Severnega morja. Prevažale so ga nizozemske ladje, ki so kupovale sol v Poitou -ju.

V 16. stoletju je Francija postala glavni proizvajalec in izvoznik vina v Evropi. Nizozemske ladje so plule na področje konjaka ter kupovale slavna vina iz področij Champagne in Borderies. Vinogradi Aunis so proizvedli tako veliko količino vina, da je prevoz že postal problem, saj so ta vina z nizko vsebnostjo alkohola izhlapela med dolgim oceanskim prevozom. Prevoz vina v tople dežele se ni izkazal tako donosna naložba, saj se je vino pokvarilo med dolgim prevozom. Tako so se Francozi odločili, da bodo uporabili proces destilacije, ki je bil takrat še redek. Menili so, da če bo potrošnik dolil vodo za destilacijo, bo ponovno nastalo vino. Vendar pa je bilo vinarjem všeč to konjakovo žganje oz. destilat, ki so ga mešali z vodo, tako so to pijačo poimenovali vinjak ali “vinsko žganje”.

Ne vemo natančno, kako se je pojavil konjak. Obstaja legenda o Chevalier-u de la Croix-u, ki je zapustil vojaško službo in pričel z destilacijo vina. Neke noči je sanjal, da je hudič prišel po njegovo dušo, ga vrgel v vrelo vodo, vendar se ni ničesar zgodilo, zato ga je ponovno vrgel v vrelo vodo. Ko se je zbudil, se je Chevalier odločil, da bo uporabil proces dvojnega vretja pri proizvodnji konjaka. Drugo vretje naj bi izboljšalo kvaliteto vina po prvem vretju. Nato je Chevalier vzel dva soda s to pijačo in odšel k menihom v Renorville. Prvi sod so takoj popili, drugega pa so zaklenili v klet in ga shranili za posebne priložnosti. Ta posebna priložnost je nastopila čez 15 let, ko je Chevalier znova obiskal menihe. Bili so presenečeni, ko so odprli sod in videli, da ni več poln. Nekaj tekočine je izhlapelo, pijača je dobila drugačen, bolj živahen in zrel okus. Tako je nastal konjak.

Nato so bile ustanovljene prve hiše konjaka, nekatere obstajajo še danes, in trg se je počasi umiril do 17. stoletja. Hiše so zbirale konjak in se povezovale s kupci iz Nizozemske, Anglije in severne Evrope. Nato pa so razširile svoj trg tudi v Ameriko in na Daljni Vzhod. Odprlo se je vedno več trgovskih hiš konjaka. Sredi 19. stoletja so začeli prevažati konjak v steklenicah ter tako opustili sode. Ta nova trgovina je pospešila tudi ostalo industrijo, kot npr. steklarne, proizvodnjo zamaškov in embalaže, tiskarne. V tistem času so vinogradi prekrivali skoraj 280000 hektarjev. Leta 1875 se je virus filoksere pojavil v Charente ter uničil okoli 40000 hektarjev vinogradov do leta 1893.

V prvi četrtini 20. stoletja so se vinogradi skrčili s pomočjo ameriških investicij, vendar pa niso dosegli prejšnjega nivoja proizvodnje. Natančen in skrben odnos je znatno izboljšal pridelek. Sprejeli so tudi odloke, ki so urejevali vsako stopnjo proizvodnje konjaka. Ti odloki nadzorujejo proces proizvodnje konjaka, ki je sedaj postal zelo dragocena in popularna pijača.

VIR:
FUDS2008'S WEBLOG: Najdražji in eminentnejši konjaki, njihova izdelava in tradicija, ter vpliv na gospodarske trende (16.03.2010)